Letos smo se v društvu odločili za ogled gorenjskih krajev, za kar sta se posebej potrudila naša Dragica in Rupert.
Najprej nas je pot popeljala do Planinskega muzeja v Mojstrani, ki je bil ob pomoči evropskih sredstev in donacijah sponzorjev odprt leta 2010.. po ogledu kratkega filma o začetkih planinstva na Slovenskem in predstavitvi dosežkov slovenskih planincev in alpinistov smo se odpravili na interaktivno pot na goro s sloganom “Pot je zgodba – zgodba je pot”. V tem muzeju si podajata roki preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva in obsežna strokovna knjižica nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru.. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo kot lasten vzpon na goro.
Po tem vzponu smo si na bližnji turistični kmetiji pr Železnk privezali dušo s krepko malico, nato pa smo krenili k ponovno odprti Bohinjski sirarni v Srednji vasi, ki je znana po izdelavi slovenskega ementalca, bohinjskega sira. Direktor sirarne, gospod Primož Cvetek nam je povedal o nastanku sirarne leta 1958 in njenem prehajanju med različnimi lastniki. Popeljal nas je skozi celotno proizvodnjo in nas tako seznanil s sirarstvom. Značilen bohinjski sir je narejen izključno iz mleka, pridelanega na območju Bohinja in njegovi bližnji okolici, zato so količine le-tega omejene.
Izlet smo nadaljevali v Planšarskem muzeju v Stari Fužini, ki je bil odprt leta 1971, 1990. leta pa vsebinsko preurejen in dopolnjen.. Nahaja se v opuščeni vaški sirarni. Leta 1883 je bila namreč v Stari Fužini zgrajena sirarna, v kateri so sir izdelovali vse do leta 1967. Sirarski mojstri so skrbeli za velike hlebe sira, ki so jih nosači vsak teden nosili s planin.
V muzeju je razstavljena prvotna sirarska delavnica z velikima vzidanima sirarskima kotloma in prešo za oblikovanje hlebov sira, izvirno sirarsko orodje in pribor ter predmeti, ki so jih uporabljali planšarji pri svojem delu v planini. Na ogled je tudi lessen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki iz leta 1849.
Naša zgodba se je za tad an zaključila in polni novih znanj smo se pozno zvečer vračali v našo vas ob robu Gorenjske in skupno ugotavljali, kako raznolika jet a naša deželica in koliko je še krajev, vrednih ogleda tudi v prihodnje.

                                TD Gradišče

Ekskurzija TD Gradišče 2011

Letos smo se v društvu odločili za ogled gorenjskih krajev, za kar sta se posebej potrudila naša Dragica in Rupert.

Najprej nas je pot popeljala do Planinskega muzeja v Mojstrani, ki je bil ob pomoči evropskih sredstev in donacijah sponzorjev odprt leta 2010.. po ogledu kratkega filma o začetkih planinstva na Slovenskem in predstavitvi dosežkov slovenskih planincev in alpinistov smo se odpravili na interaktivno pot na goro s sloganom “Pot je zgodba – zgodba je pot”. V tem muzeju si podajata roki preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva in obsežna strokovna knjižica nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru.. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo kot lasten vzpon na goro.

Po tem vzponu smo si na bližnji turistični kmetiji pr Železnk privezali dušo s krepko malico, nato pa smo krenili k ponovno odprti Bohinjski sirarni v Srednji vasi, ki je znana po izdelavi slovenskega ementalca, bohinjskega sira. Direktor sirarne, gospod Primož Cvetek nam je povedal o nastanku sirarne leta 1958 in njenem prehajanju med različnimi lastniki. Popeljal nas je skozi celotno proizvodnjo in nas tako seznanil s sirarstvom. Značilen bohinjski sir je narejen izključno iz mleka, pridelanega na območju Bohinja in njegovi bližnji okolici, zato so količine le-tega omejene.

Izlet smo nadaljevali v Planšarskem muzeju v Stari Fužini, ki je bil odprt leta 1971, 1990. leta pa vsebinsko preurejen in dopolnjen.. Nahaja se v opuščeni vaški sirarni. Leta 1883 je bila namreč v Stari Fužini zgrajena sirarna, v kateri so sir izdelovali vse do leta 1967. Sirarski mojstri so skrbeli za velike hlebe sira, ki so jih nosači vsak teden nosili s planin.

V muzeju je razstavljena prvotna sirarska delavnica z velikima vzidanima sirarskima kotloma in prešo za oblikovanje hlebov sira, izvirno sirarsko orodje in pribor ter predmeti, ki so jih uporabljali planšarji pri svojem delu v planini. Na ogled je tudi lessen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki iz leta 1849.

Naša zgodba se je za tad an zaključila in polni novih znanj smo se pozno zvečer vračali v našo vas ob robu Gorenjske in skupno ugotavljali, kako raznolika jet a naša deželica in koliko je še krajev, vrednih ogleda tudi v prihodnje.

 

                                                                           TD Gradišče